Dantejeva navzočnost v prostoru na Videmskem se odraža skozi mrežo krajev, zgodb, zgodovinskih pričevanj in literarne dediščine.
Kraji Videm–Moimacco–Tolmeč predstavljajo park pravice in vladanja.
Ta park izhaja iz izročila o Dantejevi povezanosti s prostorom oglejskega patriarhata. Prvi zgodovinski zapisi, ki omenjajo Dantejev obisk Furlanije, segajo v začetek 16. stoletja, ko je videmski notar Giovanni Candido potrdil Dantejevo navzočnost pri patriarhu Paganu della Torre v Vidmu, kjer naj bi ostal med letoma 1319 in 1320. Furlanija hrani tudi materialne dokaze zgodnje recepcije njegovega dela, med katerimi izstopa zvon v stolnici v Huminu, iz leta 1423, na katerih je zapisanih nekaj verzov iz zadnje spevne pesmi Raja. Codex Claricinensis, edini kodeks napisan v Furlaniji leta 1466, v Villi de Claricini Dornpacher v Moimaccu,zdaj shranjeno v Mestni knjižnici v Padovi, skupaj s sedmimi drugimi kodeksi in fragmenti Komedije“, ki jih hranijo v Furlaniji, priča o močni dantejevski tradiciji v tej regiji. V Vidmu je tudi mogoče najti nekaj zanimivih obeležij, ki spominjajo na Danteja: okoli leta 1330 je slikar Vitale da Bologna v stolnici naslikal podobo, ki velja za upodobitev Danteja skupaj z Boccaccijem in Petrarco.
V tem prostoru Dantejeva dediščina odpira teme oblasti, prava, reda in politične misli ter se prepleta z dolgo literarno tradicijo Furlanije. Park se skozi sodobni literarni dialog povezuje z avtorji, kot so Pier Paolo Pasolini, Carlo Sgorlon, Oče David Maria Turoldo, Ilaria Tuti, Tullio Avoledo, Carlo Ginzburg, Enrico Galiano in drugi.
Tolmeč tej zgodbi dodaja še sodobno festivalsko razsežnost – prostor, kjer literatura ne živi le v knjigah, temveč tudi v srečevanjih in skupnosti.
Predlagani itinerariji obiskovalce vodijo po poteh, kjer se prepletajo srednjeveška zgodovina, dantejevska tradicija, kulturna dediščina in sodobna literarna ustvarjalnost. Vsaka pot razkriva poseben vidik odnosa med Dantejem, furlanskim prostorom ter vprašanji prava, oblasti, skupnosti in kulturnega spomina.
Miniatura Danteja Alighierija v začetnici »N« rokopisa Komedije iz okoli leta 1400. Delo Bartolomea di Fruosina prikazuje pesnika ob začetku prvega speva, kjer se začne njegovo potovanje k spoznanju kreposti.
Codex Claricinensis je iluminirani rokopis na pergamentu, ki ga hrani Mestna knjižnica Padova.Gre za edini kodeks Komedije, ki ga je leta 1466 v Furlaniji izdelal Nikolaj Claricini. Kodeks dokazuje ljubezen in poznavanje Dantejeve osebnosti v družini Claricini, kar je še danes mogoče občutiti ob obisku vile Claricini Dornpacher v Moimaccu.
Dantejev zvon, nekoč imenovan Funera Plango, zvon mrtvih, je bil ulit v Huminu leta 1423. Na njegovem vrhu je mogoče prebrati molitev, ki jo sveti Bernard naslavlja k Devici Mariji ob začetku XXXIII speva Raja v Komediji. To je dokaz o starodavni razširjenosti Komedije v Furlaniji.
