SKENIRAJ QR KODO IN ME VPRAŠAJ KAR TE ZANIMA
Ceggia, občina v Metropolitanskem mestu Benetke, leži v ravnini med rekama Piavo in Livenzo, ob trasi starodavne rimske ceste Via Annia, ene glavnih rimskih prometnic, ki je povezovala severovzhodni del Jadrana. O tej preteklosti pričajo pomembne ostaline, med katerimi izstopa rimski most, ki je še danes viden na svoji prvotni lokaciji.
Leta 1389 je Ceggia prišla pod vpliv Beneške republike in skozi stoletja doživela številne spremembe, povezane predvsem z melioracijami in nenehnim odnosom z vodami, ki so oblikovale pokrajino ter spodbudile razvoj kmetijstva na tem območju. Danes se njena zgodovinska dediščina prepleta z beneškimi vilami, kolesarskimi potmi in potmi počasnega turizma, ki omogočajo pristno odkrivanje območja Basso Piave.
Ceggia, dežela na stičišču meja, poti in srečevanj, je danes del mreže, namenjene vrednotenju kulturnega turizma. Center za obiskovalce projekta DANTE je del tega potovanja: prostor, kjer se srečujejo zgodovina, pokrajina in literatura ter ponujajo nove poglede na spoznavanje območja skozi dela in pričevanja pisateljev ter umetnikov, ki so v svojih delih pripovedovali o njegovi identiteti.
Rimski most s tremi loki, zgrajen na rimski cesti Via Annia med 1. in 2. stoletjem našega štetja, je prečkal nekdanji tok reke Piavon. Odkrit je bil leta 1948 v kraju Rivazancana. Most je bil dolg 44 metrov in širok 6 metrov. Danes so vidni ostanki opornikov in stebrov, zgrajenih iz blokov peščenjaka.
Leta 1989 so v kraju Noghera odkrili rimsko nagrobno stelo iz začetka 1. stoletja našega štetja. Na njej je vklesan napis, ki omenja pokojnega Publija Turilija, sina Publija, ki je še za življenja dal izdelati nagrobnik zase in za svojo soprogo.
Oratorij, ki stoji ob vili Loredan Bragadin Genovese, je leta 1795 dal zgraditi beneški plemič Marcantonio Bragadin (1749–1819), sin Pierja Alviseja. Notranjost krasijo čudovite freske z verskimi motivi, delo slikarja Giuseppeja Bernardina Bisona (1762–1844). Ogled objekta je mogoč po predhodnem dogovoru na naslovu: archivioparrocchiceggia@gmail.com
Cerkev je prvič omenjena leta 1334. Med pomembnejšimi umetninami izstopajo freski Mučeništvo in zmagoslavje sv. Vitala beneškega slikarja Giovannija Battiste Canala (1745–1825), nečaka Canalettta, Brezmadežno spočetje slikarja Giacoma Case iz Conegliana (1827–1887) ter velika oltarna slika na platnu Objokovanje mrtvega Kristusa slikarja Paola de Lorenza iz Solighe (1733–1818).
Občinska palača je bila zgrajena po načrtih beneškega arhitekta Giovannija Sardija (1853–1913) in slovesno odprta leta 1912. Spomenik padlim je iz leta 1922 in nosi imena prebivalcev Ceggie, ki so padli v obeh svetovnih vojnah. Od leta 2004 na trgu 13 kamnitih obeležij spominja na partizane, ustreljene v Benetkah leta 1944, med njimi tudi domačina Angela Gressanija.
Vir: Antonio Parcianello in Maurizio Marchesin
Vila stoji v kraju Prà di Levada in je bila del obsežnega kmetijskega posestva, ki je bilo med letoma 1490 in 1810 v lasti samostana Santa Maria degli Angeli iz Murana. Leta 1929 jo je kupil vitez Giuseppe Franchin. V oratoriju je shranjen leseni kip sedeče Blažene Device Marije rožnega venca iz 18. stoletja. Leta 1853 je bila stavba v celoti na novo zgrajena.
Vila Morosini, danes župnišče župnijske cerkve sv. Vitala, je ena najstarejših zgodovinskih stavb v Ceggi. Zasnovana je bila v 16. stoletju, med 18. in 19. stoletjem pa je bila v lasti beneške plemiške družine Morosini dalla Sbarra. Leta 1839 je Nicolò Giovambattista Morosini, zadnji predstavnik te veje družine, posest predal cerkveni upravi župnije Ceggia.
Nekdanja sladkorna tovarna je pomemben primer industrijske dediščine in priča kmetijski ter proizvodni usmerjenosti območja v 20. stoletju. Danes območje ponuja tudi naravoslovno opazovalno točko – stolp za opazovanje ptic, s katerega se odpira pogled na okoliško krajino.
Zgodovinski pustni karneval ohranja tradicijo, umetnost in ljudsko kulturo skozi spektakularne pustne vozove ter delo številnih prostovoljcev. Je priložnost za druženje, ki povezuje generacije, spodbuja ustvarjalnost in krepi občutek skupnosti. Vsaka izvedba se spremeni v praznik, ki privabi tisoče obiskovalcev ter jim podari nepozabna doživetja in nasmehe.
Sì Viaggiare je festival potopisne književnosti, ki ga organizirata Mazzanti Libri in Občina Ceggia. Vključuje srečanja na temo potovanj, prostora in trajnostnega razvoja ter podelitev literarne nagrade Dispatriati, namenjene delom o človeških migracijah. Festival povezuje pisatelje, novinarje in akademike.
